Razvoj ženske odbojke se je v Šempetru pričel že leta 1980. Takratna ekipa je tekmovala v območni ligi, kar bi danes pomenilo 3. DOL. Na podlagi portoroških predpisov je ekipa »ugasnila«, igralke pa so odšle v druge klube. V Šempetru je ostala samo moška odbojkarska ekipa. V takratni Občini Žalec je ženska odbojka nadaljevala svojo pot v kraju Braslovče.
Idejo za ponovno obuditev ženske odbojke je leta 1992 podala takratna ravnateljica OŠ Šempeter, gospa Ivica Čretnik. K sodelovanju je povabila gospoda Dragana Bojinoviča. Dogovorjena sta bila, da se prične redna vadba z deklicami od 4. do 6. razreda OŠ Šempeter. V enoletnem trenažnem ciklusu je šolska ekipa tekmovala na ravni mini odbojke in meseca junija 1994 osvojila naslov državnega prvaka v sestavi: Ana Bojinović, Sanja Arsović, Iris Kupec, Jasmina Matko, Katja Rizmal in Petra Bundalo.
Po enoletni vadbi v okviru ŠŠD OŠ Šempeter je g. Bojinović dal pobudo, da bi v okviru TVD Partizan Šempeter poleg moške odbojkarske ekipe, v ligaškem tekmovanju nastopala tudi ženska ekipa. Takratno vodstvo TVD Partizan je predlog sprejelo, tako da je ženska ekipa v sezoni 1993/94 nastopila v 3. ligi z ekipami OK Braslovče, OK Celje, PK Branik Maribor, OK Dravograd, OK Ljutomer in OK Mozirje. V tej tekmovalni sezoni je ekipa osvojila 7. mesto, kar je pomenilo, da bo tudi v prihodnji sezoni igrala v 3. ligi.
Razvoj dogodkov v matičnem društvu ni bil naklonjen k nadaljnjemu razvoju ženske ekipe, zato je prišlo do predloga, da se ekipa izključi iz matičnega društva in se ustanovi samostojni ženski odbojkarski klub. Izvedene so bile vse potrebne aktivnosti in tako smo 06. 12. 1994 prejeli sklep Sekretariata za občo upravo Občine Žalec, da je v register društev vpisan ženski odbojkarski klub SPODNJA SAVINJSKA s sedežem v Šempetru.
V naslednji tekmovalni sezoni v letih 1994/95 smo dosegli odlične rezultate, saj je ekipa v 3. ligi zasedla 2. mesto in si s tem pridobila pravico do kvalifikacij za napredovanje v 2. ligo. Razpisane so bile kvalifikacije, na katerih je naša ekipa po dveh zmagah proti ekipi Mežice napredovala v 2. ligo. Ekipo so sestavljale naslednje igralke: Ana Bojinović, Andreja Vodeb, Ines Udrih, Petra Ambrož, Veronika Jelen, Elizabeta Štorman, Urška Kač, Katarina Kač, Rozalija Štorman, Simona Zagožen, Ana Mlakar, Marjeta Radišek in Jelka Pečnik.
Takratna ekipa je trenirala in tekmovala v OŠ Prebold, saj telovadnica v OŠ Šempeter ni ustrezala predpisom za tekmovanje v 2. ligi. V 2. ligi so nastopile ekipe OK Prevalje, OK Šoštanj, OK Šentvid Ljubljana, OK Branik Maribor, OK Rogoza, OK Solkan, OK Ptuj, OK Žirovnica, OK Ruše, OK Koper, OK Braslovče in OK Spodnja savinjska. V tej sezoni je ekipa ostala v 2. ligi.
Naslednjo tekmovalno sezono je zaznamoval viden napredek na vseh področjih. V 2. ligi je ekipa zasedla drugo mesto in napredovala v 1. B ligo. Z odlično igro v 1. B ligi je ekipa napredovala celo v 1. A ligo. Davek neizkušenosti, tudi ob tem, da smo igrali na visoki ravni, je botroval izpadu iz 1. A lige.
V naslednji tekmovalni sezoni je ekipa nastopila v okrnjeni zasedbi, kajti nekatere igralke so zaključile aktivno nastopanje, druge pa so pristopile k prvoligaškim ekipam. Pomlajena ekipa se je kalila v sezonah 2000/01 in nastopala v 1. A ligi. Takrat smo dosegli najboljše rezultate, 5. v ligaškem tekmovanju in 4. v pokalnem tekmovanju. Klub je deloval na visoki ravni, pridobili pa smo tudi sponzorja, in sicer podjetje B&L Utrip Prebold, ki nas je spremljalo skoraj tri tekmovalne sezone.
V sezoni 2002/03 je odšla večino igralk, kar je povzročilo izpad iz 1. A lige v 2. ligo. Potrebno je bilo popolnoma prenoviti ekipo in nadaljevati s treningi. To so bila najtežja leta, saj so v ekipi nastopale predvsem deklice in kadetinje. Ne glede na pomlajenost ekipe smo uspeli ostati v 2. ligi, naš cilj pa je bil napredovanje v 1. ligo.
V tem obdobju smo bili leta 2002 državni prvaki v mini odbojki in leta 2004 v mali odbojki.
